Prihodnost logistike v Evropi in Sloveniji med avtomatizacijo in “proizvodnjo za Evropo v Evropi”
V zadnjih letih so globalne dobavne verige doživele več šokov kot v prejšnjih dveh desetletjih skupaj – pandemija, vojna v Ukrajini, energetska kriza, zapore v Rdečem morju, trgovinske napetosti med velikimi bloki. Evropska podjetja so se znašla v situaciji, ko “just-in-time” ni več samoumeven, temveč je ponovno aktualen “just-in-case”.
Hkrati se skladišča po svetu pospešeno avtomatizirajo. Analize ocenjujejo, da bo trg avtomatizacije skladišč do leta 2030 rasel z več kot 10-odstotno letno stopnjo, pri čemer nekateri viri napovedujejo celo 50-odstotno letno rast števila dobavljenih robotskih enot. To ni več eksperiment, temveč prehod v novo »generacijo« skladišč.
Začetek januarja je zato dober trenutek, da pogledamo malo naprej: kako bodo ti premiki v naslednjih petih letih preoblikovali skladišča v Evropi – in kaj to pomeni za Slovenijo.
2. Evropska politika – “Evropa za Evropo”
2.1. Deglobalizacija in nearshoring kot nova realnost
Evropska podjetja se na bolj nepredvidljiv svet odzivajo z delno “deglobalizacijo”: krajšanjem verig, iskanjem alternativ Kitajski, razpršitvijo dobaviteljev. Analiza QIMA kaže, da je nearshoring že v prvem četrtletju 2024 predstavljal približno 15 % vseh nabav evropskih blagovnih znamk in trgovcev, delež pa stabilno raste.
Tudi Evropski parlament v nedavni analizi o fragmentaciji trgovine ugotavlja, da so tri najpogostejše strategije evropskih podjetij za obvladovanje šokov:
- pospešena digitalizacija,
- nearshoring znotraj EU,
- usmerjanje poslovanja k “zaupanja vrednim” dobaviteljem.
Nearshoring v praksi pomeni selitev dela proizvodnje in dobave bližje ključnim trgom – v Srednjo in Vzhodno Evropo, Turčijo, severno Afriko. ING v svojem poročilu izpostavlja, da kombinacija lokacije, stroškov dela in kompetenc dela CEE regijo (Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Romunija, Slovenija itd.) zelo privlačno za nove naložbe.
2.2. Strukturno pomanjkanje logističnih površin v Evropi
Nearshoring in rast e-trgovine ustvarjata dodatno povpraševanje po modernih logističnih objektih. Prologis v novi raziskavi ocenjuje, da se evropski logistični nepremičninski trg, vreden okrog 500 milijard evrov, sooča z strukturnim primanjkljajem več kot 150 milijard evrov – kakovostnih površin preprosto ni dovolj, zlasti na najbolj iskanih lokacijah.
Posledica je, da:
- se pritisk na izkoriščenost obstoječih skladišč povečuje,
- se stara skladišča pospešeno prenavljajo ali nadomeščajo z novimi, višjimi in nosilnejšimi objekti,
- morajo biti novi objekti zasnovani bolj fleksibilno – tako prostorsko kot tehnološko.
Tu pridejo v ospredje konstrukcijsko pametne rešitve, kot so samonosne regalne konstrukcije, visokoregalni sistemi in večnivojski podesti, ki omogočajo:
- vertikalno rast brez dodatnih tlorisnih površin,
- integracijo nosilne konstrukcije in ovoja objekta,
- kasnejše fazno dograjevanje kapacitet.
Za Slovenijo, ki leži na križišču koridorjev med severno Jadransko luko Koper in srednjo Evropo, to pomeni priložnost: več regionalnih in prekladalnih centrov, več potrebe po sodobnih skladiščih ob avtocestnem in železniškem križu.
3. Avtomatizacija in robotika – iz besed v vsakdanjo prakso
3.1. Točka preloma za avtomatizacijo
McKinsey piše, da je avtomatizacija skladišč dosegla “tipping point”: po letih pilotov in omejenih projektov je postala osrednji odgovor na pomanjkanje delovne sile, rast plač in rast e-trgovine.
DHL v svojem poročilu o robotskih rešitvah ugotavlja, da sta dva glavna trenda v skladiščni robotiki:
- mobilni roboti v notranjih prostorih (AMR),
- stacionarni roboti (pobiranje, razkladanje, pakiranje),
- avtomatizirani regalni sistemi (AS/RS, shuttle sistemi, pretočni kanali),
Za evropska in slovenska podjetja iz tega sledi pomembna lekcija: avtomatizacija ne bo več konkurenčna prednost, temveč pogoj za to, da bomo sploh lahko sledili zahtevam kupcev in partnerjev. Regalni sistemi – od klasičnih paletnih konstrukcij do specialnih pretočnih in izvlečnih rešitev, kot jih na primer omogoča modularni sistem Megarack – pri tem postanejo ključni gradnik, ne le »jeklo v ozadju«.
3.2. Kaj že delajo veliki
DHL je že januarja 2023 prvi komercialno uvedel robota Stretch (Boston Dynamics) za razkladanje kartonskih škatel iz tovornjakov. Leta 2025 so z Boston Dynamics podpisali še memorandum o dodatnih 1.000 robotskih enotah in sporočili, da so v zadnjih letih v avtomatizacijo investirali več kot milijardo evrov.
Amazon, UPS, FedEx in druge globalne logistične korporacije gradijo visok avtomatizirane fulfilment centre, kjer so regali, transport in sortiranje povezani v integrirane sisteme. McKinsey ocenjuje, da se bo trg avtomatizacije skladišč do sredine desetletja praktično podvojil.
Za evropska in slovenska podjetja iz tega sledi pomembna lekcija: avtomatizacija ne bo več konkurenčna prednost, temveč pogoj za to, da bomo sploh lahko sledili zahtevam kupcev in partnerjev.
4. Nova geografija skladišč: regionalni hubi in urbana logistika
4.1. Od enega centralnega DC do mreže skladišč bližje kupcu
E-trgovina je kupce navadila, da je “jutri” novo “čez teden dni”. V praksi to pomeni, da eno centralno skladišče nekje v Evropi ni več dovolj. To vpliva na tipologijo skladiščnih objektov:
- več specializiranih skladišč z paletnimi regali in visokim izkoristkom volumna,
- več podestnih in večnivojskih rešitev za ročno komisioniranje (»pick tower« zasnove),
- kombinacije klasičnih in avtomatiziranih linij v istem objektu.
Podjetja uvajajo:
- regionalne distribucijske centre za posamezne regije (npr. DACH, CEE, Balkan),
- manjše “city hube” v bližini večjih mest, kjer se izvaja zadnji del dostave,
- dodatne varnostne zaloge na ključnih lokacijah, da zmanjšajo tveganje prekinitev.
Nearshoring proizvodnje v srednjo in vzhodno Evropo ter Turčijo pomeni, da vse več izdelkov za evropski trg nastane znotraj širše regije – in potrebuje skladiščenje bližje tovarnam, ne na drugi strani sveta.
4.2. Vloga Slovenije
Slovenija ima tu specifično prednost:
- geografsko je naravna povezava med severnim Jadranom in notranjostjo Evrope,
- ima razvito cestno in železniško infrastrukturo,
- je del trga EU, a obenem blizu Balkana, Italije, Avstrije in Madžarske.
To nas postavlja v dobro izhodišče za razvoj:
- regionalnih skladišč za podjetja, ki oskrbujejo CEE in jugovzhodno Evropo,
- specializiranih logističnih centrov (farmacija, prehrana, avtomobilska industrija),
- samonosnih in visokoregalnih objektov, ki bolje izkoristijo razmeroma omejene zemljiške površine.
Večnivojske rešitve, kakršne omogočajo sistemi tipa Maxirack, kjer se na isto tlorisno površino umesti več funkcionalnih nivojev skladiščenja in komisioniranja.
5. Umetna inteligenca in podatki sta “drugi operativni sistem” skladišča
DHL Logistics Trend Radar 7.0 izpostavlja dve megatendenci za naslednje desetletje: umetno inteligenco (AI) in trajnost. Na področju AI posebej poudarja generativno AI, etiko AI, računalniški vid in napredno analitiko.
V kontekstu skladišč to pomeni:
- napovedovanje povpraševanja in zalog,
- dinamično razporejanje artiklov po lokacijah (“slotting”),
- optimizacijo poti (za ljudi, viličarje, robote),
- sprotno prepoznavanje napak in nevarnih situacij s pomočjo računalniškega vida.
McKinsey ocenjuje, da bi lahko do leta 2030 avtomatizacija, vključno z AI, avtomatizirala 30 –35 % vseh aktivnosti v potrošniških verigah, kar bo bistveno spremenilo strukturo dela v skladiščih in logistiki.
Za slovenska podjetja to pomeni, da digitalizacija skladišča (WMS, sledljivost, procesni podatki) ni več “luksus”, ampak osnova za kasnejšo uporabo AI in bolj zahtevnih optimizacij.
6. Trajnost je skriti motor investicij v skladišča
Evropski zeleni dogovor, taksonomija in nacionalne regulative prinašajo strožja pravila glede energetske učinkovitosti objektov, emisij in transparentnosti. Logistični objekti niso izjema – od njih se pričakuje:
- boljša toplotna izolacija in energetska učinkovitost,
- integracija sončnih elektrarn na strehah,
- priprava na e-mobilnost (polnilnice za dostavna vozila),
- uporaba trajnostnih materialov in krožnih rešitev.
Na ravni skladiščne opreme se trajnost odraža v:
- dolgih življenjskih dobah regalov,
- robustnih, kakovostnih materialih,
- možnosti prilagajanja in nadgradnje brez popolne zamenjave sistema,
- zmanjševanju odpadnega materiala ob spremembah layouta.
Pri poličnih sistemih to konkretno pomeni, da se podjetja vse pogosteje odločajo za profesionalne, robustne polične regale, ki so prilagodljivi po višini in globini, uporabni v različnih tipih prostorov (arhivi, delavnice, skladišča, trgovine) in zdržijo desetletja intenzivne uporabe. V to kategorijo spadajo tudi sistemi tipa Topshelf, ki združujejo fleksibilnost, veliko nosilnost in prilagodljivost prostoru.
7. Kaj konkretno pomenijo ti trendi za nas
7.1. Skladišče odporna na prihodnost
V okolju, kjer se spreminjajo lokacije dobaviteljev, potrošniške navade, tehnologija in regulativa, je najbolj nevarna dolgoročna naložba togo skladišče, ki ga ni mogoče prilagajati.
Bistvene lastnosti skladišča, ki bo zdržalo naslednjih 10–20 let:
- modularne paletne konstrukcije: sistem, ki omogoča različne režime skladiščenja – od klasičnih paletnih regalov do pretočnih kanalov, izvlečnih konzol ali prevoznih blokov, odvisno od tega, ali podjetje zasleduje visoko pretočnost, visoko gostoto ali kombinacijo obojega;
- prilagodljive polične rešitve: polični regali, ki se prilagodijo višini prostora, spremenljivim tipom blaga in različnim conam uporabe (skladišče, delavnica, arhiv);
- večnivojski in podestni sistemi: možnost, da na isti tlorisni površini ustvarimo dodatne nivoje skladiščenja ali komisioniranja – fiksne ali mobilne konstrukcije, ki se lahko nadgrajujejo skupaj z rastjo podjetja;
- priprava na avtomatizacijo: standardizirane širine in višine hodnikov, zadostne nosilnosti in togost regalov, logičen tok blaga, ki omogoča kasnejšo integracijo transporterjev, shuttle sistemov ali autonomnih vozil;
- dobra podatkovna infrastruktura: WMS, povezava s proizvodnjo, sledljivost, podatkovne osnove za AI-optimizacijo;
- trajnostna zasnova: izbira takšnih konstrukcij in materialov, ki omogočajo dolgo življenjsko dobo, minimalne odpadke pri spremembah in možnost ponovne uporabe elementov.
V praksi to pogosto pomeni kombinacijo različnih sistemov znotraj istega skladišča – paletni regali za osnovno skladiščenje, pretočni kanali za hitro obratujoče artikle, izvlečne ali prevozne rešitve za specifične linije, polični sistemi za ročno komisioniranje in nad vsem tem podesti, ki ustvarjajo dodatne nivoje prostora.
Sistemi, kot jih razvija Artex (npr. Megarack za modularne paletne konstrukcije, Topshelf za robustne polične regale in Maxirack za podestne, mobilne večnivojske rešitve), so primer, kako lahko premišljeno zasnovana skladiščna oprema omogoči takšno fazno nadgradnjo – brez potrebe po popolni zamenjavi vsakič, ko se spremeni strategija ali asortiment.
7.2. Investicijska logika: višji CAPEX, nižji OPEX
Na prvi pogled je sodobno, avtomatizirano in energetsko učinkovito skladišče dražje. A pri ocenjevanju investicije je smiselno gledati celotno življenjsko dobo:
- višja produktivnost (več pretoka z manj ljudi),
- manj napak in poškodb,
- nižji stroški energije,
- manjša odvisnost od nihanj v zasedenosti trga dela,
- večja privlačnost za partnerje, ki sami zasledujejo trajnostne cilje.
Enaka logika velja za regalne sisteme: robusten, modularen sistem z dolgo življenjsko dobo, ki podpira različne režime skladiščenja in avtomatizacijo, praviloma dolgoročno stroškovno prehiti cenejše, manj nosilne in težje prilagodljive rešitve.
Zato so investicije v kakovostno skladiščno opremo – skupaj z dobrim projektiranjem in možnostjo kasnejših nadgradenj – eden ključnih vzvodov za znižanje OPEX v desetletnem obdobju.
8. Trije praktični koraki za naslednjih pet let
Za tipično slovensko proizvodno ali trgovsko podjetje lahko prihodnost skladišča v naslednjih petih letih razdelimo v tri korake:
- Analiza in digitalizacija
- pregled zdajšnjih procesov, ozkih grl, izgub časa in prostora,
- uvedba ali nadgradnja WMS, sledenja in osnovne analitike,
- “health-check” skladiščne infrastrukture (nosilnosti, stanje regalov, varnost, skladnost s standardi).
- Prilagoditev zasnove skladišča
- optimizacija postavitve regalov in manipulacijskih poti,
- izbor takšne regalne opreme, ki omogoča kasnejšo avtomatizacijo in spremembe (modularni paletni sistemi, robustni polični regali, podestne in večnivojske rešitve),
- izboljšave na področju varnosti in standardov (EN 15635, EN 15512), vključno z zaščitami in dodatnimi elementi za varno delo.
- Postopna avtomatizacija
- uvedba enostavnih rešitev: svetlobno vodenje (pick-to-light), terminali viličarjev, preprosti transportni sistemi,
- testni projekti z avtonomnimi vozički ali robotskim pobiranjem na izbranih procesih,
- partnersko sodelovanje s specializiranimi ponudniki, ki prinesejo izkušnje iz večjih evropskih projektov.
9. Pogled naprej
Evropa in Slovenija sta na prelomnici. Po eni strani svet ostaja globalen – OECD opozarja, da pretirano zapiranje in agresivno “reshoring” lahko resno škodujeta gospodarski rasti. Po drugi strani pa je jasno, da bo več proizvodnje in logistike za evropske kupce potekalo na evropskih tleh.
V takem okolju ne bodo zmagala podjetja z najcenejšimi skladišči, temveč tista z najbolj prilagodljivo in pametno skladiščno infrastrukturo. Skladišče prihodnosti v Evropi in Sloveniji bo:
- bližje kupcu,
- bolj avtomatizirano in podatkovno podprto,
- energetsko učinkovito in trajnostno,
- zasnovano na modularnih, robustnih regalnih sistemih, pripravljenih na spremembe.
Zato je ključno vprašanje za leto 2026:
Če bi danes načrtovali svoje skladišče za leto 2030 – bi bilo drugačno od tistega, ki ga imamo?
Če je odgovor “da”, je pravi trenutek, da skupaj naredimo prve korake v to smer.
